Dikhotla tša CAPS tša go Lekanya: Sekala sa Dintlha tše 7

Go rekota dintlha fela gore o bone gore dikhotla tša go lekanya di sa dumane le dikarolo tša peresente. Go itokišetša tekolo ya setereke gomme o hwetša dikhotla tša go sa dumagane mo dithutong tše di fapanego. Batswadi ba botšiša ka Motshegare wa Pego gore Code 5 bolela eng. Bakgathisi ba bantši, HoDs le baodi ba dikolo, dikhotla tša CAPS tša go lekanya ke motšoko wa letsatsi le letsatsi wa kgakanego le taolo e eketšegileng. Curriculum and Assessment Policy Statement (CAPS) e šomiša sekala sa tlwaelo sa dintlha tše 7 go lekanya tiro ya barutwana mo diphaseng tša GET le FET, mme dikhotla tše di bonala karete yohle ya pego, di tsebiša dithato tša go godiša barutwana mme di swanetše go dumagana le dinyakwa tša Lefapha la Thuto ya Motheo (DBE).

Tao ya gago e fa dikhotla tša CAPS tša go lekanya di hlaloswa: sekala sa dintlha tše 7, dikarolo tša peresente, kamoo Foundation Phase e fapanego ka gona, le kamoo o di dirišago ka nepo kareteing ya pego le mo molao wa gago wa tekolo. Bakeng sa tlhahlobo e feletšego ya dinyakwa, bona dinyakwa tša tekolo ya CAPS 2026.

Dikhotla tša CAPS tša go Lekanya ke Eng?

Dikhotla tša CAPS tša go lekanya ke dikaedi tša nomoro (1–7) tšeo di emelago maemo a phihlelo ya morutwana go ya ka thulaganyo ya tekolo ya Lefapha la Thuto ya Motheo. Khoutu ye nngwe le ye nngwe e dumagana le sebaka se itšego sa peresente le tlatlamatso ya phihlelo, e neelago tsela e tee ya go bolela ka tiro ya barutwana dikolong tša Afrika Borwa ka moka.

Lebaka la bohlokwa: Dikhotla tše di laodiwago bakeng sa ditekolo tša tlwaelo ka moka, dikarete tša pego, le dithomelo tša go dumagana le DBE. Tšomišo e e fosago e ka tlisa direkoto tša barutwana tše di sa nepagago, dikganyogo tša go godiša, le mathata a go dumagana tekolong nakong ya ditekolo tša diporofense.

Sekala sa go lekanya se dira gore tekolo e be ya tlwaelo mo dithutong ka moka, e dira gore batswadi, bakgathisi le baofisi ba thuto ba kgone go kwešiša tatelano ya barutwana. Na le go ikgantšha fela ka diperesente — tšeo di ka fapana ka bokgopolo magareng ga dithuto le dikolo — dikhotla di neela maemo a phihlelo a a dumaganego a a dumaganego le dinyakwa tša CAPS.

Sekala sa Dintlha tše 7 sa go Lekanya: Dikhotla le Dikarolo tša Peresente

Sekala sa CAPS sa dintlha tše 7 se dirišwa dithuto ka moka mo Phase ya GET (Dikreiti 4–9) le Phase ya FET (Dikreiti 10–12). Khoutu ye nngwe le ye nngwe e emela maemo a itšego a phihlelo le dikarolo tša peresente tše di dumaganego le ditlatlamatso.

Khoutu	Maemo a Phihlelo	Sebaka sa Peresente	Tlatlamatso
7	Phihlelo e Pholileng	80–100%	Tiro e kgethegileng, e bontšha kwešišo e feletšego
6	Phihlelo ya Botumo	70–79%	Maemo a godimo a bokgoni, e bontšha kwešišo e tiilego
5	Phihlelo e Ntši	60–69%	Tiro e ntle, e bontšha kwešišo e nepagetšego
4	Phihlelo e Lekanego	50–59%	Tiro e kgotsofaditšego, e kopana le dinyakwa tša tlaase kudu
3	Phihlelo ya Magareng	40–49%	Kwešišo e sego ya feletšego, ka tlase ga maemo a lebeletšwago
2	Phihlelo ya Motheo	30–39%	Kwešišo e kgethilweng, diphapano tše kgolo tsebeng
1	Ga e Phihlele	0–29%	Bopaki bo bo sa lekanego bja thuto, ga bo kopane le dinyakwa

Go Kwešiša Maemo a Khoutu ye Nngwe le ye Nngwe

Khoutu 7 (Phihlelo e Pholileng): Barutwana ba phihlelang 80–100% ba bontšha bokgoni bjo bó kgethegileng bja thuto. Ba diriša tsebo ka tieo mo maemong a masha, ba bontšha kgopolo e kritisago, mme ba feta diteko tša khrikhulamo. Khoutu ye e bontšha barutwana ba itokišeditšego diteko tše di godimo mme ba ka kgona ditho tša thuto goba tumelo.

Khoutu 6 (Phihlelo ya Botumo): Barutwana ba hwetšago 70–79% ba bontšha bokgoni bjo bó godimo le kwešišo e tiilego. Ba kopana dinyakwa ka moka mme ba bontšha mabokgoni a maatla a tšomišo. Maemo a a emela tiro e e ka godimo ga kelo e loketšego tseno ya yunibesithi le mananeo a kgwediano.

Khoutu 5 (Phihlelo e Ntši): Sebaka sa 60–69% se bontšha tiro e ntle le kwešišo e nepagetšego. Barutwana ba kopana dinyakwa tša khrikhulamo mme ba kgona go diriša tsebo ka tšeo di šegofago. Ye ke maemo a tlaase kudu a tlwaelegilego a nyakwago bakeng sa tseno ya yunibesithi dithutong tše dintši.

Khoutu 4 (Phihlelo e Lekanego): Barutwana ba phihlelang 50–59% ba kopana dinyakwa tša tlaase kudu eupša ba ka nyaka tšeo e eketšegileng. Khoutu ye e emela tiro e kgotsofaditšego e bontšhago kwešišo ya motheo. Mo Phase ya FET, Khoutu 4 gantši ke ya tlaase kudu bakeng sa go godiša dithutong tše itšego.

Khoutu 3 (Phihlelo ya Magareng): Sebaka sa 40–49% se bontšha kwešišo e sego ya feletšego le diphapano tsebeng. Barutwana ba bontšha kwešišo e nngwe ya dikgopolo eupša ba lwantshana le tšomišo. Maemo a a bontšha gore tšeo e eketšegileng e nyakega.

Khoutu 2 (Phihlelo ya Motheo): Barutwana ba hwetšago 30–39% ba bontšha kwešišo e kgethilweng le diphapano tše kgolo tsebeng. Ba bontšha kwešišo e nnyane ya dikgopolo tša motheo mme ba nyaka tlamo e matla.

Khoutu 1 (Ga e Phihlele): Sebaka sa 0–29% se bontšha bopaki bjo bo sa lekanego bja thuto. Barutwana ga ba kopane dinyakwa tša tlaase kudu mme ba nyaka tlamo le tšeo e eketšegileng ka bonako. Khoutu ye e thomisa tekolo e eketšegileng le mekgwa ya tšeo e eketšegileng.

Foundation Phase: Phapano ya Sekala sa Dintlha tše 4

Phapano e bohlokwa: Foundation Phase (Dikreiti R–3) e šomiša tshepedišo e fapanego ya go lekanya. Na le sekala sa dintlha tše 7, ditekolo tša Foundation Phase di šomiša sekala sa dintlha tše 4 le dikhotla tša go hlalosa e le go na le dikhotla tša nomoro.

Khoutu	Maemo a Phihlelo	Tlatlamatso
4	e Kgethegile	Morutwana o feta diteko, o bontšha kwešišo e godilwego
3	e Ntle	Morutwana o kopana diteko, o bontšha kwešišo e tiilego
2	e Kgotsofaditšego	Morutwana o kopana diteko ka karolo, o nyaka tšeo e eketšegileng
1	e Nyaka go Kaonafatšwa	Morutwana ga a kopane diteko, o nyaka tlamo

Foundation Phase e lebile tekolo ya tlhabololo e le go na le go lekanya go theilwego peresenteng. Bakgathisi ba šomiša tebelelo, mediro ya tiro le ditekolo tša tlwaelo go tsebiša maemo a phihlelo. Dikarete tša pego gantši di bontšha dikhotla tša go hlalosa e le go na le diperesente, di bontšha mohuta wa tlhabololo wa thuto ya bana ba bannyane.

Lebaka la phapano: Foundation Phase e bea tlhabololo e feletšego, mabokgoni a setšo, le thuto ya motheo ya go bala le go bala godimo ga tekolo ya tlwaelo ya thuto. Sekala sa dintlha tše 4 se dumagana le dikgato tša tlhabololo mme se efoga go bea kgatelelo e e sa lokelago barutwana ba bannyane.

Kamoo o Dirišago Dikhotla tša CAPS kareteing ya Pego

Dikarete tša pego di swanetše go bontšha dikhotla tša CAPS mmogo le dintlha tša peresente le ditlatlamatso tša phihlelo. Me ke kamoo o di dirišago ka nepo:

Tsebo e Nyakegago kareteing ya Pego

Ntlha ya peresente: Dintlha tša nomoro tša kgonthe (mohlala, 75%)
Khoutu ya go lekanya: Khoutu ya CAPS e dumaganego (mohlala, 6)
Maemo a phihlelo: Tlatlamatso (mohlala, “Phihlelo ya Botumo”)
Dikgothatso tša thuto e itšego: Pego e khutšoane e dumaganego le maemo a khoutu

Go Bala Dikhotla go tšwa diperesenteng

Go tsebiša khoutu e nepagetšego go tšwa ntlheng ya peresente:

Rora diperesente ka nepo: Šomiša melao ya tlwaelo ya go rora (0.5 le go godimo di rora go godimo)
Dumaganya le karolo ya peresente: Hwetša gore peresente e wela karolong efe
Neela khoutu: Šomiša khoutu e dumaganego le sebaka seo
Netefatša tieo: Netefatša gore dithuto ka moka di šomiša mokgwa o tee wa go bala

Mohlala: Morutwana o hweta 68.5% mo Mathematics. Ka morago ga go rora go 69%, ye e wela sebakeng sa 60–69%, seo se dumaganego le Khoutu 5 (Phihlelo e Ntši).

Diphošo tša Tlwaelegilego tša go Efoga

Go rora go sa dumagane: Dikolo tše dingwe di rora go godimo, tše dingwe go tlase — thea molao o hlakilego
Go šomiša dikhotla ntle le diperesente: Dikarete tša pego di swanetše go bontšha bobedi bakeng sa go hlagiša
Go kopanya sekala sa Foundation Phase le GET/FET: Netefatša gore o šomiša sekala se nepagetšego bakeng sa phase
Go sa dumaganya dikhotla le ditlatlamatso: Khoutu 6 e swanetše go re “Phihlelo ya Botumo” ka mehla, e se “e Ntle” goba mantši a mangwe
Go diriša dikhotla ka phošo bakeng sa go godiša: Gopola gore dinyakwa tša go godiša di ka bega dikhotla tša tlaase kudu, e se diperesente fela

Dikhotla tša CAPS tša go Lekanya mo Melaong ya Tekolo

Molao wa tekolo wa sekolo sa gago o swanetše go hlalosa ka hlakileng kamoo dikhotla tša go lekanya di dirišwago ka gona. Se netefatša tieo mo dithutong ka moka mme se šireletša sekolo nakong ya dikganyogo goba ditekolo.

Se o Swanetšego go Akaretša mo Molao wa gago wa Tekolo

Ditlhalošo tša dikhotla: Tlhalošo e hlakilego ya khoutu ye nngwe le ye nngwe le sebaka sa yona sa peresente
Mokgwa wa go bala: Kamoo diperesente di rorwago mme di fetolwa go dikhotla
Ditiragatso tša thuto e itšego: Diphapano tše e nngwe bakeng sa dithuto tša tiro, direto, goba diporofolio
Dinyakwa tša go godiša: Dikhotla tša tlaase kudu tše di nyakegwago bakeng sa go godiša maemong a kreiti a a itšego
Tshepedišo ya go apela: Kamoo barutwana le batswadi ba kgona go botšiša ka dithato tša dikhotla
Go dumagana le DBE: Referense go ditaodišo tša CAPS le dinyakwa tša porofense

Go Dumagana le Dinyakwa tša DBE

Lefapha la Thuto ya Motheo la nyaka dikolo ka moka go šomiša dikhotla tša CAPS tša go lekanya ka tieo. Molao wa gago wa tekolo o swanetše go referensa Ditaodišo tša Tekolo ya CAPS (ditaodišo tša semorago tša DBE ka mekgwa ya tekolo), dikerekere tša tekolo ya porofense tše di dirišwago porofenseng ya gago, dinyakwa tša SA-SAMS tša go kenya dikhotla, le LURITS (Learner Unit Record Information and Tracking System) gore dikhotla di dumagane le data e romilwego.

Ditshepedišo tša taolo ya sekolo tše di thekgago CAPS di kgona go dira khoutu e balago ka boikhutšo go tšwa dintlheng tša peresente mme di hlagiše dikarete tša pego tše di kopanego le dinyakwa tša DBE. Bakeng sa tataiso ya dikgato go hlagiša dikarete tša pego tše di dumaganego, bona sehlagisi sa karete ya pego ya CAPS.

Dimehla tša Tiro: Go Diriša Dikhotla tša go Lekanya

Dimehla tše di latelago di bontšha kamoo o hlagišago khoutu ya term le dipoelo tša go godiša go tšwa dintlheng tša mathomo.

Mohlala 1: Tekolo ya Term

Dipooelo tša Mathematics tša morutwana wa Kreiti 10:

Tekolo 1: 72% → Khoutu 6
Tekolo 2: 65% → Khoutu 5
Mošomo: 78% → Khoutu 6
Tekolo: 68% → Khoutu 5

Kelo ya term: 70.75% → e rorilwe go 71% → Khoutu 6 (Phihlelo ya Botumo)

Mohlala 2: Porofolio ya Thuto

Tekolo ya porofolio ya English ya morutwana wa Kreiti 8:

Kelo ya mediro ya go kwala: 58% → Khoutu 4
Pego ya molomo: 62% → Khoutu 5
Kwešišo ya go bala: 55% → Khoutu 4

Kelo ya porofolio: 58.33% → e rorilwe go 58% → Khoutu 4 (Phihlelo e Lekanego)

Mohlala 3: Thato ya go Godiša

Dipooelo tša morago ga ngwaga tša morutwana wa Kreiti 9:

Puo ya Gae: 65% (Khoutu 5) ✓
Puo ya First Additional: 58% (Khoutu 4) ✓
Mathematics: 52% (Khoutu 4) ✓
Life Orientation: 71% (Khoutu 6) ✓
Dithuto tše nne tše dingwe: Khoutu 4 go godimo ka moka ✓

Maemo a go godiša: A godišitšwe (o kopana dinyakwa tša dikhotla tša tlaase kudu)

SA-SAMS le go Dumagana le DBE

Dikhotla tša CAPS tša go lekanya di swanetše go kenngwa mo SA-SAMS (South African School Administration and Management System) bakeng sa go dumagana le DBE. Ge o kopanya data, netefatša:

Nepo ya dikhotla: Dikhotla di dumagana le dintlha tša peresente go ya ka dikarolo tša semorago
Tieo: Dithuto ka moka di šomiša mokgwa o tee wa go bala
Nako: Dikhotla di kenngwa ka bonako ka morago ga go felela ga tekolo
Netefatšo: Ditekolo tša tlwaelegilego di netefatša gore dikhotla di dumagana le dintlha

Ditshepedišo tša taolo ya sekolo tše di thekgago CAPS di kgona go diriša dikhotla tša go lekanya go tšwa dintlheng, go hlagiša dikarete tša pego tše di dumaganego le go kopanya data go SA-SAMS, di fokotša tseno ya seatla le kotsi ya tekolo.

Mekgwa e Megolo ya go Šomiša Dikhotla tša CAPS tša go Lekanya

Ruta bašomi ka moka: Netefatša gore bakgathisi, HoDs le baodi ba kwešiša tshepedišo ya dikhotla
Kwala tshepedišo ya gago: Boloka mekgwa e kwadilwego e hlakilego ya go bala dikhotla
Ditekolo tša tlwaelegilego: Hlahloba dikarete tša pego le direkoto tša tekolo bakeng sa tieo
Kgokagano ya batswadi: Hlalosa dikhotla ka hlakileng nakong ya dikopano tša batswadi
Šomiša theknolotši: Šomiša ditshepedišo tše di dirago gore go bala khoutu e be ka boikhutšo go fokotša diphošo
Dula o na le ditaba: Lebelela dikerekere tša DBE bakeng sa diphetogo tše e nngwe go dinyakwa tša dikhotla tša go lekanya

Sephetho

Dikhotla tša CAPS tša go lekanya ke sekala sa tlwaelo sa dintlha tše 7 (1–7) seo se fetolago dintlha tša peresente go maemo a phihlelo bakeng sa tekolo e dumaganego dikolong tša Afrika Borwa. Khoutu ye nngwe le ye nngwe e dumagana le sebaka se itšego sa peresente, go tšwa Khoutung 1 (0–29%, Ga e Phihlele) go ya go Khoutu 7 (80–100%, Phihlelo e Pholileng). Foundation Phase e šomiša sekala sa dintlha tše 4 sa go hlalosa; GET le FET di šomiša sekala sa dintlha tše 7. Go kwešiša le go diriša dikhotla tša CAPS tša go lekanya ka nepo go bohlokwa bakeng sa dikarete tša pego tše nepagetšego, go dumagana le DBE le tekolo e lekanego ya barutwana.

Bakeng sa go hlagiša dikarete tša pego tše di dumaganego le CAPS le dikhotla tša go lekanya tše di balilwego go tšwa dintlheng tša gago le data e itokišeditšego SA-SAMS, bona kamoo Fundisa e thekga dikolo tša Afrika Borwa.

Dipotšišo tše di Botšišiwago gantši

Phapano magareng ga dikhotla tša CAPS tša go lekanya le dintlha tša peresente ke eng?

Dikhotla tša CAPS tša go lekanya (1–7) ke maemo a phihlelo a a dumaganego a a dumaganego le dikarolo tša peresente. Dintlha tša peresente di bontšha dintlha tša nomoro tša kgonthe (mohlala, 73%), dikhotla tša go lekanya di neela tlatlamatso e dumaganego ya phihlelo (mohlala, Khoutu 6 = Phihlelo ya Botumo, 70–79%). Dikarete tša pego di swanetše go bontšha bobedi: diperesente di bontšha tiro e nepagetšego, mola dikhotla di neela maemo a phihlelo a a dumaganego a go bapetša dithuto le dikolo.

Na barutwana ba Foundation Phase ba šomiša sekala se tee sa dintlha tše 7?

Nnyaa. Foundation Phase (Dikreiti R–3) e šomiša sekala sa dintlha tše 4 sa go hlalosa (e Kgethegile, e Ntle, e Kgotsofaditšego, e Nyaka go Kaonafatšwa) e le go na le sekala sa nomoro sa dintlha tše 7. Se bontšha mohuta wa tlhabololo wa thuto ya bana ba bannyane, moo tekolo e lebilego tlhabololo e feletšego e le go na le go lekanya thuto ya tlwaelo. Sekala sa dintlha tše 7 se dirišwa Phase ya GET (Dikreiti 4–9) le Phase ya FET (Dikreiti 10–12).

Ke fetola jang ntlha ya peresente go khoutu ya CAPS ya go lekanya?

Dumaganya peresente le sebaka se dumaganego: 80–100% = Khoutu 7, 70–79% = Khoutu 6, 60–69% = Khoutu 5, 50–59% = Khoutu 4, 40–49% = Khoutu 3, 30–39% = Khoutu 2, 0–29% = Khoutu 1. Rora diperesente o šomiša melao ya tlwaelo (0.5 le go godimo di rora go godimo) pele ga go neela dikhotla. Mohlala, 68.7% e rora go 69%, ye e welago sebakeng sa 60–69%, ka gona ke Khoutu 5.

Go direga eng ge kelo ya morutwana e wela exactly mo moleng (mohlala, 70%)?

Ge peresente e wela exactly mo moleng (jaaka 70%), e ya khoutung ya godimo. Ka gona 70% e dumagana le Khoutu 6 (Phihlelo ya Botumo, 70–79%), e se Khoutu 5. Seo se dirišwa le dimoleng tše dingwe: 60% = Khoutu 5, 50% = Khoutu 4, 40% = Khoutu 3, 30% = Khoutu 2. Se netefatša gore barutwana ba hwetša tebego ya go kopana tlaase kudu ya maemo a phihlelo a a itšego.